Mednarodna sodnica IWC Jasna Pecjak korigira ostrino svojega pogleda na poti v Val Daone.
	Tradicionalna pogostitev vseh sodelujočih, tekmovalcev organizatorjev, prostovoljcev, vaščanov in naključnih mimoidocih. SLOvenska zasedba: Primož Hostnik, Andrej Pečjak (postavljalec smeri in sodnik), in žejni Klemen Premrl.
	Tile pogledi v zračni prostor republike Italije so namenjeni ognjemetu, ki so ga tekmi na cast pripravili v Val Daone. Razsipno, glasno in lepo. Od leve na desno: Primož Hostnik(samo pol glave), Stephanie Maureau, Abby Watkins, Evgeniy Krivoseitsev, Klemen Premrl.
Trije dnevi plezanja so se začeli s petkovimi kvalifikacijami. Klemen premaguje previs takoj po vstopu.
	Smeri niso bile tipično boulderske, Nekatere so imele kar po 20 in vec gibov. Ampak težkih, težkih...
	Skoraj vsaka smer je imela tudi odsek drytoolinga. Temu namenu so odlično služili slovenski oprimki Lapis.
	Polfinale je bilo še bolj adijo. Smeri so postale težje, tekmovalci so bili utrujeni, sodniki pa neusmiljeni. (ampak korektni, da se razumemo)
	Takoj po temle posnetku sem moral ponovno v tale problem, ker sem se z desno nogo dotaknil rdeče črte. Na moje presenečenje sem se kljub ne najboljši trenutni formi uvrstil v finale.
Finale pa je osmerici plezalcev postreglo s kombinacijo težkih gibov in tako dolgih smeri, da bi jih lahko uporabili kar pri klasičnih tekmah v težavnostnem plezanju. Zadnja smer je imela preko 20 metrov.	Mislim, da bo treba nekoliko natrenirat "špago", Aljaž!