Klemenko in Aljažko v dneh ko se jima je dogajal led. Predzadnje stojišče v smeri 10 years later.  
Dolina Mabudalen je ustvarjena za ledolazne budale.Granted. Tja se moram vrnit, tam se da splezat še nekaj veličastnih slapov. Linija na desnem robu slike je bila v času najinega bivanja še deviška. ..In tako sva jo tudi pustila. Preveč jo je že načelo sonce..  
  Doline niso pokrite z globokim snegom, kar močno olajšuje dostope. Za tistim vogalom na koncu doline je že morje.

Prvi slap - Thorfossen. Pravi testpiece. In dovolj kompleksna tura, da ti postreze z medvedi na dostopu, padajočim ledom, 600 metri smeri, spreminjajočimi se razmerami in kupom zadovoljstva,ko se ponovno prikotališ do avta.

V smeri se nisva obirala - dirkala pa tudi ne.Od avta do avta je trajalo 10 ur. No, Damillano in Husson sta to storila v 5h.

Hmmm, že vem, kje imam še skrite rezerve.
  Abalakovi za spuste so nuja in standard hkrati. Ko se led topi je potrebno delati dvojne, trojne, samo da drži. Preden sva začela varčevati z vrvicami sva jih porabila več kot 30 metrov.

Tale mrcina v Gudvangenu nama je pa ušla za mišjo dlako. Na slikije komaj dobra polovica stene.In gledamo cca 450 metrov ledu.

Drugič!

  
 
   
Pestri razgledi z roba sončne planote. Pa kaj če je bil ta slap lahek! Duša je bila pomirjena. Lepo je bilo.
   
   
Ragnarok, huda linija, ki sva jo opazila na skavtski ekspediciji na dan ko se je sfižilo vreme. Naslednjega dne je že padel.
     
Na vrhu naju je mučil hud veter, in skoraj mi je bilo žal, da sem zlezel čisto na planoto ki jo je pometal. Mar bi se spustil akakih10 metrov nižje.
     
     
  Vesel sem, da smo z Guyem skupaj obeležili 10 letnico našega znanstva, pa čeprav je to poznanstvo enosmerno- takrat ko sva ga videla plezati v Ceillacu, nisva uspela pripilotirati v njegovo vidno polje. Nekaj let kasneje pač.
Ata Guy nakazuje trende najinih plezalskih poti. Ko bova stara več kot 50 let bova še vedno najbolj vesela takrat, ko bova naletela na popolnoma strm ledni raztežaj s kakim tankim detajlom in varovanjem na psiho.
   
Trio ledenicus  
Igra v smeri s hudo trdim potencialnim pristankom
Ata Guy se najbolje počuti, ko solira. Naš domači mulc ga samo oponaša.